"Dvakrat večja poraba za orožje kot za podnebne ukrepe utira pot podnebni apokalipsi"

EU vztraja na poti, določeni s pariškim sporazumom, je na vrhu voditeljev v Belemu danes poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prepričana je, da bo EU prispevala k uspehu COP30. Da razvojni model, ki temelji na uporabi fosilnih goriv, ni več vzdržen, pa je opozoril brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.

"Evropa vztraja na poti"

"Moje sporočilo je preprosto: Evropa vztraja na poti, svojim partnerjem pa nudimo podporo, da storijo enako. Ker bi moral ves svet izkoristiti prednosti zelenega prehoda," je po poročanju tujih agencij na drugem dnevu zasedanja voditeljev pred začetkom podnebne konference ZN (COP30) dejala predsednica Evropske komisije.

Izpostavila je tudi dogovor, ki so ga ministri EU dosegli v sredo glede zmanjšanja emisij za 90 odstotkov do leta 2040 v primerjavi z letom 1990. Države sedemindvajseterice pa so se ob tem zavezale tudi k zmanjšanju emisij za med 66,25 in 72,50 odstotka do leta 2035. Gre za razpon, ki je na zgornji meji skladen z 90-odstotnim zmanjšanjem do leta 2040. Od leta 1990 do lanskega leta so emisije EU upadle za 37 odstotkov.

Poudarila je, da ima glede tokratne podnebne konference ZN, ki poteka sredi brazilske Amazonije, velika pričakovanja. Po njenem mnenju morajo pogajanja ohraniti cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Prepričana je, da bo podnebni vrh tudi ponudil rešitve državam, ki so najbolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb. "EU je pripravljena prispevati. Obnovljivi viri energije zdaj proizvedejo skoraj polovico naše električne energije. Trdno smo na dobri poti, da dosežemo svoj cilj za leto 2030," je dodala.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je opozoril, da se okno priložnosti za preprečitev propada planeta hitro izteka. "ZN in cilje trajnostnega razvoja je treba okrepiti. Zato bo EU vedno v ospredju podnebnega multilateralizma," je dejal.

Orožje namesto podnebnih ukrepov

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je medtem posvaril, da Zemlja ne more več vzdrževati razvojnega modela, ki je prevladoval v zadnjih 200 letih in temelji na intenzivni uporabi fosilnih goriv. Ta so odgovorna za izpuste emisij, ki škodujejo planetu. Ob tem je navedel tudi podatek, da se je v desetih letih delež fosilnih goriv v svetovni mešanici energetskih virov zmanjšal "le" s 83 odstotkov na 80 odstotkov. "Dvakrat večja poraba za orožje kot za podnebne ukrepe utira pot podnebni apokalipsi," je opozoril.

H globalnim prizadevanjem za podnebne ukrepe je pozval tudi nemški kancler Friedrich Merz in obljubil novo finančno podporo za zaščito tropskih deževnih gozdov. Dejal je, da bi morala podnebna politika spodbujati, ne pa ovirati gospodarske dejavnosti, ter poudaril potrebo po ohranjanju cenovno dostopne, varne in zanesljive energije.

"Države z visokimi emisijami in močnimi gospodarstvi, kot sta Kitajska in proizvajalke nafte v Perzijskem zalivu, bi morale prispevati k financiranju revnejših držav," je dejal. Nemčija je sicer lani zagotovila približno šest milijard evrov javnih sredstev za financiranje podnebnih ukrepov.

Dvodnevnega zasedanja vrha voditeljev se udeležuje okoli 60 najvišjih predstavnikov držav, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Slovenijo zastopa podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon